Kako dati odpoved: 4 nasveti za delojemalca in 1 za delodajalca

Avtorica: Milena Pervanje
Januar 2018

Ko se odločite za menjavo službe, je zelo pomembno, kako in kdaj to sporočite dosedanjemu delodajalcu. Če boste to storili pravilno, boste ne glede na odpoved ohranili korekten odnos, ki vam lahko koristi v prihodnosti. Mostov nikoli ni dobro požigati. 

Zaposlitev je primarno poslovni, pogodbeni odnos in nobene potrebe ni, da bi s prekinitvijo tega odnosa načeli ali poslabšali osebne odnose in ustvarjali zamere. Če se boste držali nasvetov v tem prispevku, vam bo zlahka uspelo dati odpoved in ohraniti dober občutek. 

Nasveti za delojemalca

Največkrat so za odpoved krivi slabi medsebojni odnosi, pomanjkanje priznanja za opravljeno delo, občutek utesnjenosti in slabe možnosti za napredovanje. Ste opazili, da nisem omenila plače? Nepričakovano, toda resnično – tako moje izkušnje kot tudi statistike kažejo, da plača v večini primerov ni poglavitni razlog za odpoved. 

Čeprav gre za razloge, ki nas lahko prizadenejo na osebni ravni, čeprav smo zaradi razmer lahko užaljeni in jezni, pa mora biti odločitev o odpovedi pragmatična in dobro premišljena, rečemo lahko, poslovna in ne osebna. Imejte v mislih, da boste tako učinkovito zaščitili predvsem svoje interese. Odpovedi torej na dajte zato, ker ste užaljeni, ampak zato, ker si želite novih izzivov, boljših delovnih pogojev ali druge vsebine dela. 

1. Bodite diskretni 

Svetujem, da pogovori s potencialnimi novimi delodajalci potekajo diskretno. Komunicirajte preko zasebnega poštnega naslova, telefonske pogovore opravite med malico ali doma. Za razgovore se dogovorite, če je le mogoče, zunaj delovnega časa  ali ob robu delovnega dneva, v prvih dopoldanskih ali poznih popoldanskih urah.  

Diskretnost svetujem iz dveh razlogov. Prvič, za vas je bolje, da sodelavci in predvsem delodajalec vašo odločitev o odhodu slišijo takrat, ko bo to ustrezalo vam, to pa pomeni takrat, ko že imate izbrano novo delovno mesto in je vaša odločitev dokončna. Ob nepravem času ali nediplomatsko razkriti načrti (sploh če še niso dokončni) vam v primeru, da si premislite, otežijo delovanje in napredovanje pri sedanjem delodajalcu.

Ko se enkrat razve, da iščete novo službo, odnosi med sodelavci in z nadrejenim nikoli več ne bodo enaki, tudi če boste ostali. 

Drugič, prav je, da svoje delo pri starem delodajalcu opravljate tako, kot sta se dogovorila na začetku. Ni korektno do organizacije in do sodelavcev, da namesto svojega dela med delovnim časom sestavljate življenjepis, iščete razpise za delovna mesta in dvakrat na teden za vse dopoldne izginete na razgovore. 

2. Ohranite profesionalen odnos

Jasno je, da iščete novo službo, ker vam nekaj v sedanji ne ustreza. Morda ste že opozarjali na nepravilnosti, na neracionalne in celo škodljive dogodke v delovni sredini, a je bil odziv medel ali nikakršen. Vaše nezadovoljstvo je razumljivo in legitimno. 

A ne glede na to ostanite visoko profesionalni do sodelavcev in delodajalca. Kot sem že na začetku poudarila, na delovnem mestu ste v poslovnem in ne v osebnem odnosu, zato odrinite osebne zamere, sprijaznite se s tem, da vaša priporočila ne padejo na plodna tla, in opravljajte svojo službo korektno do konca. Ne dopustite si, da pomanjkanje delovne energije, nezainteresiranost, izostanki, pritoževanje ali konflikti pokvarijo vašo profesionalno podobo. 

Na kakšen način vam sploh lahko koristi, da ob odhodu iz organizacije sodelavcem poveste, »kar jim gre«? Nobenega ne boste spremenili, to vam zagotavljam, pokvarili boste le svoj poslovni vtis.    

Zelo pomembno je, da tudi do zunanjih javnosti – partnerjev, strank – ohranite profesionalen odnos. Nikomur ne razlagajte, zakaj natančno odhajate in kaj vse se pri sedanjem delodajalcu dogaja. Tako ravnanje bi ustvarilo slabo podobo predvsem o vas, češ, da ne poznate osnov poslovne etike, sedanji delodajalec pa vas lahko zaradi izdajanja poslovnih skrivnosti ali blatenja celo sodno preganja. 

3. Novico objavite, ko je pogodba dogovorjena

Priporočljivo je, da novice o odpovedi ne objavite, dokler z novim delodajalcem nimate razjasnjenih vseh postavk v pogodbi, doseženega sporazuma in pogodbe pa tako rekoč podpisanih. Smiselno je, da zaprosite za predpogodbo ali neki drug dokument, ki bo dokazoval, da imate novo službo zagotovljeno. 

Ne pozabite, da nove pogodbe o zaposlitvi še ne boste dobili. Zakaj? Ker so nekatere postavke v njej odvisne tudi od vašega sedanjega delodajalca. Kako boste predali naloge in obveznosti, koliko delovne opreme (računalnik, telefon) boste lahko obdržali, kako hitro boste lahko odšli (ne glede na pogodbeni odpovedni rok) in ali bo delodajalec uveljavljal konkurenčno klavzulo, je odvisno od vašega dogovora s sedanjim delodajalcem. 

Ni tako zelo pomembna formalna plat dokumenta – ali daste odpoved ali sklenete s sedanjim delodajalcem sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Pomembno je, da se s sedanjim delodajalcem dogovorite za tak način vašega odhoda, da ne bo prizadeta nobena stran. Če boste vi pripravljeni na razumen rok in boste kooperativni pri predaji nalog, vas zelo verjetno tudi delodajalec ne bo zadrževal s predolgim odpovednim rokom ali uveljavljanjem konkurenčne klavzule. 

Kako napovedati odhod 

  1. Z novim delodajalcem dorecite vse postavke pogodbe o zaposlitvi, poizvedite tudi, kdaj je skrajni rok, ko vas že pričakuje. 
  2. Sedanjemu delodajalcu diskretno sporočite, da ste se odločili za prekinitev delovnega razmerja. Dogovorite se, kako in komu boste predali svoje naloge ter do kdaj. Če je odpovedni rok v pogodbi neprimerno dolg ali neprimerno kratek, se dogovorita za novega, ki bo ustrezal obema. Dogovorite se tudi, ali boste del tega časa preživeli na dopustu. 
  3. O svoji odločitvi obvestite sodelavce, ki so vključeni v procese, v katerih sodelujete. 
  4. Sporočite dogovorjeni odpovedni rok novemu delodajalcu, tako da lahko dokončata in podpišeta pogodbo o zaposlitvi. 
  5. Korektno podučite svojega naslednika o nalogah in procesih, v katerih vas bo nadomestil. O svojem odhodu obvestite tudi zunanje sodelavce, partnerje in stranke ter jih usmerite na naslednika. 
  6. Poslovite se prijazno in vljudno, ne glede na morebitne pretekle konflikte in nezadovoljstvo. 


4. Ne pustite se zapeljati

Vaša odločitev, da boste zamenjali službo, mora biti v fazi objave novice trdna in v vas ne sme biti nobenega dvoma. Mogoče je namreč, da vas bo sedanji delodajalec skušal pregovoriti, da ostanite, vam ponudil višjo plačo ali napredovanje. 

Toplo vam priporočam, da se ne pustite zapeljati. Vaša odločitev o odpovedi verjetno sloni na več argumentih in višja plača je v najboljšem primeru le del rešitve. Če vas motijo odnosi, neučinkovitost, način vodenja, odnos do stalnega izobraževanja, vsebina dela, vedite, da višja plača tega ne bo popravila. Morda bo nadrejeni še nekaj časa hodil okoli vas po prstih, potem pa bo tudi to zvodenelo in spet bo vse po starem. 

Če obstajajo možnosti, da v organizaciji ostanete, preverite to že prej. Jasno povejte odgovornemu, kaj vas moti in kakšne spremembe pričakujete. Če pa ste že tako daleč, da ste poiskali novo delovno mesto in načrtujete odpoved, vam svetujem, da to tudi izvedete. 

Nasvet za delodajalca
Včasih je odhod sodelavca izrazito osebne narave in nima nič opraviti z razmerami pri starem delodajalcu. Morda se poroči in se seli na drug konec sveta ali pa želi slediti svojim sanjam in začeti lastno dejavnost. Mnogokrat pa je taka odpoved – sploh, če jih je v kratkem času več – znak, da nekaj v organizaciji ni v redu. 

Odhod sodelavca je zato za delodajalca priložnost, da preveri organizacijsko klimo in dejavnike motivacije zaposlenih. Zato v nekaterih domačih in mednarodnih gospodarskih družbah opravljajo izhodne intervjuje. 

To je zelo dober pristop in moj nasvet delodajalcem je, naj ga privzamejo: sami ali ob pomoči strokovnjaka naj izhodni intervju opravijo z vsakim sodelavcem, ki se odloči za odpoved. Še bolj pomembno pa je, da tako pridobljene informacije vzamejo resno in jih uporabijo za izboljšanje razpoloženja v organizaciji. 

Namesto da se ob prejemu odpovedi vedete samovšečno in nekritično, raje podrobno izprašajte sodelavca o tem, zakaj odhaja, in tako pridobite informacije, koristne za nadaljnji uspeh organizacije. 

Izhodni intervjuji so lahko le zaseben pogovor med delodajalcem in sodelavcem v odhodu, ki lahko zdaj morda bolj svobodno in neobremenjeno pojasni, kaj vse ga v organizaciji moti. Morda lahko celo poda možne rešitve. Še bolje pa je, da je intervju strokovno voden in strukturiran. Lahko ga opravi kadrovska služba, delodajalec ali zunanji strokovnjak. 

Bonus: kako dolg naj bo odpovedni rok
Poleg nasvetov o korektnem podajanju odpovedi za delojemalca in delodajalca ima ta prispevek še bonus: nasvet o tem, kako dolg naj bo odpovedni rok. To je pomembno tako za zaposlenega kot za organizacijo. 

Večkrat se srečam s kandidati, ki so že v končni fazi dogovora z novim delodajalcem, a imajo pri sedanjem delodajalcu nerazumno dolg odpovedni rok, dolg tudi šest mesecev. Večinoma imajo tako dolg odpovedni rok ljudje na ključnih položajih. 

Toda gospodarske družbe si s tako dolgim odpovednim rokom delajo medvedjo uslugo, če niti ne omenimo težav, ki jih ima lahko zato oseba, ki že ima dogovorjeno drugo delovno mesto. Tako dolg odpovedni rok kaže na nenačrtno delo s ključnimi kadri in pomanjkanje vzgoje naslednikov. Kaj bi bilo, če bi se nekdo poškodoval, zbolel, umrl? Organizacija mora vsak trenutek vedeti kako ravnati, če nekdo od ključnih ljudi iz kateregakoli razloga začasno ali za stalno odide. Če je na to pripravljena, ji tudi ob podani odpovedi ne bo treba vztrajati pri dolgem odpovednem roku. 

Predolg odpovedni rok ni dober za delodajalca, ker v tem času sodelavec zelo verjetno ne bo delal več, kot res mora, skoraj zagotovo bo tudi že sodeloval z novim delodajalcem, na tak ali drugačen način. Z mislimi bo vsekakor že drugje. Ves ta čas stojijo tudi novi projekti, v katere bi bil vključen sodelavec v odhodu, poleg tega pa se okoli njega širi negativna klima – kot bi zakonca, ki sta že podpisala ločitev, še kar vztrajala v istem stanovanju. 

Kako dolgo je torej prav za obe strani? Na podlagi tujih in domačih praks vam svetujem, da je odpovedni rok dolg od 30 do 60 dni, izjemoma 90 dni. Tak rok omogoča vpeljavo naslednika, predajo poslov in odgovornosti, hkrati pa ne zavira osebnega kariernega razvoja sodelavca v odhodu in ne dela v organizaciji. 

Preverite, ali je čas, da daste odpoved.

MENJAVA SLUŽBE
Kamorkoli greste, vam bodo nekatere službene težave sledile: stres, opravljanje in občasna pretirana količina dela. Ne menjajte službe zaradi teh razlogov, razen če težave kar ne minejo in če se odgovorni z njimi ne spopadejo, čeprav jih nanje opozarjate. Če prejmete dobro ponudbo, preverite, ali je v skladu z vašimi dolgoročnimi kariernimi cilji. Če greste samo zaradi boljše plače, pa boste morda to kasneje obžalovali. 

USTANOVITEV SVOJE ORGANIZACIJE
Nikoli ne boste povsem pripravljeni. Lahko vam spodleti tudi, če ste vse natančno načrtovali in premislili. Najmanj kar lahko storite: pripravite poslovni načrt in ga dajte pregledati strokovnjaku, zagotovite si dovolj denarja in naredite seznam možnih strank. Ne bodite nerealno optimistični. Stroški ne bodo izginili samo zato, ker imate vi dobro idejo.

DOLG ODMOR
Pri daljšem, recimo enoletnem odmoru je najhuje to, da v tem času ne delate nič za svojo kariero. Naredite si natančen načrt in ga razbijte na manjše, dobro razdelane cilje. Preverite, ali boste ves čas lahko izpolnjevali svoje finančne obveznosti, prištejte tudi denar za nujne primere. Z novico o odločitvi ne odlašajte do zadnjega trenutka, ampak dajte delodajalcu možnost, da pravi čas najde zamenjavo. Če se nameravate po odmoru vrniti, se dogovorite z delodajalcem, ali je to mogoče. 

IZOBRAŽEVANJE
Če se odločate za odpoved zaradi nadaljnjega izobraževanja, s katerim boste izboljšali svoje možnosti za napredovanje v sedanji branži ali vam bo omogočilo kariero, ki si jo želite, s tem tvegate najmanj.  Izberite kakovostno izobraževanje. Tudi če je dražje, se vam bo investicija povrnila. Preverite, ali je izobraževalni program primeren in priznan.