Kakšno vlogo ima mentor pri gradnji kariere – resnična zgodba

Avtorica: Milena Pervanje 

Danes bi rada z vami delila resnično zgodbo o tem, kako ključno vlogo ima pri gradnji kariere mentorstvo. Najsi ste tisti, ki se niti ne zaveda, kako močno potrebuje mentorja, ali pa že izkušen mentor, verjamem, da vas bo zgodba navdihnila za nove uspehe.

V srednje velikem slovenskem podjetju se je v finančnem oddelku kmalu po zaključku študija kot finančni analitik zaposlil Aleš. Bil je učljiv in zavzet mladenič, kar je neopazno spremljal finančni direktor Igor. Ko se je po štirih letih sprostilo delovno mesto vodje oddelka, je bil prav Igor tisti, ki je Aleša predlagal za novega vodjo, kar je vodstvo tudi sprejelo.

Prva stopnička

Alešu je napredovanje veliko pomenilo, saj si je zelo želel postati vodja, kar je Igorju na letnih pogovorih tudi večkrat omenil. Ponosen je bil, da so vodje v njem prepoznali potencial, in vesel, da se mu je želja po napredovanju uresničila. Da bi upravičil zaupanje, je bil pripravljen v uspeh vložiti vso svojo energijo.

A sprememba je bila res precejšnja in le malokdo bi zmogel sam.

Aleš si je želel napredovanja, a ko se mu je želja uresničila, ga je realnost trdo udarila.  

… Postane spolzka

Prvič v karieri je Aleš dobil odgovornost vodenja ekipe. Pet sodelavk in sodelavca je sicer dobro poznal, saj je že več let delal v njihovi sredini, je pa hkrati bil mlajši od vseh podrejenih.

Dobro je poznal svoje dosedanje delo, svoj del procesov, celota pa je bila pred njegovimi očmi kot zamegljena slika. Povečala se je tudi količina njegovega dela: za njegovo prejšnje delovno mesto niso zaposlili nikogar, tako da je Aleš ohranil večino svojih prejšnjih nalog in prevzel tudi vse naloge vodje.

Na njegova ramena je padla odgovornost za organiziranje dela v oddelku in za poročanje nadrejenim. Imeti je moral pregled nad nalogami in njihovim izvajanjem. Za svoje delo, ki ga je prej z veseljem in dobro opravljal, je imel vse manj časa. Delo je nosil domov, za družino in prosti čas je imel na voljo le skopo odmerjene minute.

Še več, nova pozicija je od njega zahtevala tudi ocenjevanje svoje ekipe, raven njihove motivacije in uspešnost pri doseganju ciljev, skrbel naj bi za njihov razvoj, osebnostno in strokovno rast. Večkrat se mu je stožilo po prejšnjih, mirnejših časih, ko je mirno delal svoje delo in se ni ukvarjal z drugimi zadevami, sploh pa ne z vodenjem. Izpolnila se mu je želja po napredovanju, a zdaj je bil zelo nesrečen.

Mentor ponudi roko

To je opazilo tudi vodstvo. Igor, Alešev neposredni nadrejeni, vešč vodja in mentor, ki je v Alešu videl potencial in je verjel vanj, je opazil njegovo stisko in slabo voljo tako pri njem kot v oddelku. V neformalnem pogovoru je Alešu ponudil pomoč. Dogovorila sta se, da se bosta redno srečevala, in Igor je začel Alešu odkrivati tančice skrivnosti dobrega vodje. Predstavil mu je umetnost delegiranja odgovornosti, ne le nalog. S tem znanjem je Aleš člane svojega tima opolnomočil, omogočil jim je kreativnost. Cilji so bili doseženi, ljudje bolj zadovoljni. Ob tem Aleš ni več toliko časa posvečal operativnemu delu – izbral si je sodelavko, ki jo je priučil za opravljanje svojih nalog. Po Igorjevem nasvetu je uvedel kratke sestanke, ki so trajali največ 30 minut in ki so bili namenjeni usklajevanju aktivnosti. Aleš je bil vedno na voljo za posvet, sodelavce je seznanil s pričakovanjem, da k njemu ne bodo prišli zgolj s problemom, ampak s predlogi rešitev.

Aleš se je izkazal kot dober mentoriranec in je sčasoma zelo napredoval. Postal je zrelejši, svojo ekipo je začel voditi s posluhom za vsakega člana posebej, naučil se je poslušati, se pogovoriti, navduševati sodelavce, obenem pa je vedno imel pred očmi cilje družbe. Vse bolj je užival v svojem delu kot vodja in postal je pomemben člen v podjetju. Lani se je Igor upokojil in za naslednika predlagal prav Aleša. Ne dvomim, da se je odločil prav.

Z mentorjem je Aleš dozorel, ekipo je vodil s posluhom za vsakega posebej, sposoben pa je bil slediti tudi ciljem podjetja.

Mentorstvo je zlata vredno

Ta lepa zgodba je primer idealnega razvoja mladega potenciala. Kaj pa lahko mladi karieristi in karieristke naredijo, da se taka pot odpre tudi njim?

Velik del pri razvoju dogodkov seveda igrajo naključja in sreča. Kaj bi bilo z Alešem, če se Igor ne bi zavzel zanj, ali če bi ga kdo od sodelavcev celo namerno oviral?

A sreča je s hrabrimi, pravi stara modrost. Da vas sreča najde, bodite zavzeti, proaktivni, radovedni, skromni in pripravljeni delati, hkrati pa imejte jasno vizijo o tem, kaj želite doseči. Bodite odprti za pomoč, ki vam jo ponudijo bolj izkušeni, ali sami prosite primernega sodelavca za mentorstvo. Spoštujte izkušnje starejših in jih sprejmite z odprtimi rokami.

Bodite zavzeti, proaktivni, radovedni, skromni in pripravljeni delati, hkrati pa imejte jasno vizijo o tem, kaj želite doseči.

Ni rečeno, da vam uspe v prvem poskusu, a ne obupajte. Pot do kariernega uspeha je le redkokdaj gladka in ravna – na njej so številni ovinki, ovire in stranpoti, a ob jasni viziji in ob pomoči mentorja je vse premagljivo.