Zakaj se čedalje več podjetij, od majhnih do največjih, odloča za zaposlovanje preko priporočil sodelavcev

Avtorica: Milena Pervanje

Iščete novega referenta v računovodstvu pa se že vnaprej bojite navala na oglas? Ali dodatnega programerja v hitro rastočem in dobro finančno podprtem startupu, a ne bi radi naslednjih mesecev izgubljali s testiranjem množice študentov? V tem primeru vam ponujam rešitev, za katero se vam bo zdelo prav smešno, da se je niste sami spomnili: vprašajte vendar svoje zaposlene, ali poznajo koga primernega!

Običajna praksa pri najmanjših

Zaposlovanje preko priporočil je običajna praksa v mnogih malih družbah. Tam se nihče nima časa ukvarjati z zaposlitvenimi oglasi in rigidnim postopkom izbire kandidata. Tam vsi zaposleni vejo in vidijo, da se poslovanje širi, da bo treba najti nove ljudi, in naravno nadaljevanje je, da vodstvu predlagajo svoje znance.

Pet zaposlenih ročno izdeluje slaščice – zagotovo kdo pozna še šestega, ki bi lahko poprijel, ko začnejo prihajati večja naročila. Zakonski par prodaja čistila po domovih – ko se dober glas o njih razširi, kaj hitro žena predlaga, da bi zanju delala še njena prijateljica.

Majhne družbe zaposlujejo preko priporočil, ker preko oglasov težko pritegnejo dobre kandidate, velike pa zato, da se izognejo navalu prošenj.

Velikim prihrani naval

Zaposlovanje preko priporočil zaposlenih je praktično za majhne družbe, ki niso širše znane in težko pritegnejo kader preko zaposlitvenih oglasov. V zadnjem času pa so tak način, resda bolj dorečen, institucionaliziran, povzele tudi velike družbe, celo multinacionalke, ki bi rade preskočile množična sejanja kandidatov in po načelu Povej mi, kako delaš, in povem ti, kakšni so tvoji znanci, izkoristile svoje zaposlene, da zanje rekrutirajo primerne kandidate.

Znanci imajo podobne delovne navade

Priporočila so včasih imela slab renome, češ, da gre za škodljivi nepotizem in da je treba nove zaposlene izbirati strogo objektivno. Toda zakaj?

Ljudje, ki imajo dobre delovne navade in z družbo delodajalko usklajene vrednote, imajo verjetno tudi prijatelje in znance z enakimi navadami in vrednotami. Poleg tega bo zaposleni svojega prijatelja lahko tudi uvedel v družbo, mu bil neke vrste mentor, s čimer bo odvzel to breme družbi. In nenazadnje, ljudje, ki so v dobrih odnosih tudi zasebno, večinoma radi delajo skupaj, kdor rad dela, pa dela tudi dobro in učinkovito.

Seveda morajo novi zaposleni ustrezati tudi objektivnim merilom nekega delovnega mesta, toda če so hkrati še v prijateljskih odnosih s sodelavci, je to kvečjemu pozitivno. 

Največkrat se preko priporočil išče srednji kader, nemalokrat pa tudi strokovnjake za posamezna področja.

Nagrade za priporočitelje – da ali ne?

Velike družbe imajo utečen sistem priporočil, največkrat za srednji kader, za katerega bi bilo preko oglasov tudi največ prijav. V internih aktih je navedeno, da je tak način iskanja delojemalcev zaželen, zaposleni pa so tudi seznanjeni s pravili priporočil. Ponekod so za dobra priporočila uvedli celo finančne nagrade – recimo, če priporočeni prijatelj dobi zaposlitev in ostane na delovnem mestu vsaj eno leto, priporočitelju pripada nagrada v višini mesečne plače.

Toda tak sistem se lahko izrodi, saj marsikdo zgreši cilj in sledi le obetu finančne nagrade. Zato je morda najpametneje, da družba da vedeti le, da sistem priporočil podpira in da je odprta za predloge svojih zaposlenih o novih kadrih, nagrada pa je že delo s prijateljem in vedenje, da si k družbi pripeljal dobrega človeka.

Priporočila za kadrovanje preko priporočil

Če se boste tudi sami odločili poiskati novega sodelavca preko priporočil zaposlenih, se ravnajte po teh priporočilih:

  1. Pogoje za zaposlitev zastavite enako jasno in nedvoumno, kot bi jih za zaposlovanje preko oglasa. Sodelavec naj po izobrazbi, znanju, izkušnjah in osebnostnih lastnostih ustreza praznemu delovnemu mestu (kompetenčnemu modelu). Tako boste tudi lažje utemeljili izbiro in zavrnili neustrezne predloge.
  2. Če je mogoče, naj bo priporočitelj tudi mentor novemu zaposlenemu – novi zaposleni se bo tako hitreje počutil domače, priporočitelj pa ga bo mentoriral s posebno odgovornostjo.
  3. Morda je bolje, da za priporočitelje ni posebnih nagrad, saj se sistem druga lahko hitro izrodi  – že možnost za delo s prijateljem je dovolj nagrajujoča.